Na ravni EU ni fiksnih pravil o tem, kako je treba izvesti oceno tveganja (preveriti morate posebno zakonodajo o oceni tveganja v svoji državi). Vendar pa obstajata dve načeli, ki ju je treba pri pripravi ocene tveganja vedno upoštevati:
-
oceno je treba oblikovati na nacin, ki bo zagotovil, da so obravnavane vse možne nevarnosti in tveganja (ne smemo pozabiti, na primer, na naloge, kot je cišcenje, ki se morda izvajajo zunaj obicajnega delovnega casa, ali pomožne oddelke, kot je stiskalnica odpadkov);
-
ko je tveganje opredeljeno, je treba ocenjevanje zaceti s prvim nacelom, ki se nanaša na možnosti njegove odprave.
Orodja OiRA so namenjena za pomoč podjetjem pri tem postopku. Zagotavljajo smernice za strukturiran pristop k oceni tveganja in vključujejo številne praktične rešitve za usmerjanje uporabnika pri ukrepanju. Nacionalni partnerji OiRA skrbijo, da se upošteva širok razpon mogočih tveganj v posameznem sektorju na nacionalni ravni.
Publikacija Evropske komisije Smernice za oceno tveganja pri delu predlaga pristop, ki temelji na vec korakih. To ni edini nacin izvedbe ocene tveganja, saj so na voljo razlicne metodologije, s katerimi dosežemo enak cilj. En sam “pravi” nacin za izvedbo ocene tveganja ne obstaja, v razlicnih razmerah se lahko uporabijo razlicni pristopi.
Ni enotnega „pravega“ načina za izvedbo ocene tveganja in v različnih okoliščinah lahko delujejo različni pristopi. Za večino podjetij, zlasti za mala in srednje velika podjetja, bi moral delovati postopen pristop (ki vključuje elemente obvladovanja tveganja), kot je predstavljen v nadaljevanju.
- 1. korak.
- Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb
- Prepoznavanje morebitnih nevarnosti pri delu in ugotavljanje, kdo bi jim bil lahko izpostavljen.
- 2. korak. Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj
- Ocenjevanje obstoječih tveganj (resnost in verjetnost morebitne škode) in njihovo prednostno razvrščanje po pomembnosti.
- 3. korak. Odločanje o preventivnih ukrepih in njihovo izvajanje
- Opredelitev ustreznih ukrepov za odpravo ali nadzor tveganj in ukrepanje.
- Vzpostavitev preventivnih in zaščitnih ukrepov z načrtom prednostnega razvrščanja.
- 4. korak – spremljanje in posodabljanje
- Oceno tveganja je treba redno posodabljati in na ta nacin zagotavljati njeno ažurnost.
Vsa orodja OiRA sledijo zgoraj navedenim korakom.
Dokumentiranje ocene tveganja
O rezultatih ocen tveganja pri delu je treba voditi evidenco. Takšna evidenca se lahko uporabi kot podlaga za:
- posredovanje informacij zadevnim osebam;
- ocenjevanje, ali so bili uvedeni potrebni ukrepi;
- pripravljanje dokazov za nadzorne organe;
- kakršno koli revidiranje, če se okoliščine spremenijo.
Priporocamo vam, da dokumentirate vsaj naslednje podatke:
-
ime in položaj osebe ali oseb, ki izvajajo oceno,
-
ugotovljene nevarnosti in tveganja,
-
skupine delavcev, ki so izpostavljene dolocenim tveganjem,
-
potrebne varnostne ukrepe,
-
podrobnosti o uvedbi ukrepov, na primer ime odgovorne osebe in datum uvedbe ukrepa,
-
podrobnosti o nacrtovanem naknadnem spremljanju in pregledovanju, vkljucno z datumi in vkljucenimi osebami,
-
podrobnosti o vkljucenosti delavcev in njihovih zastopnikov v proces ocenjevanja tveganja.
Zapise o ocenah je treba pripraviti ob posvetovanju in sodelovanju delavcev in/ali njihovih predstavnikov ter jih tem dati na voljo, da se seznanijo z njimi. Zadevne delavce je treba vsekakor obvestiti o izidu vsake ocene, ki se nanaša na njihovo delovno mesto, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti na podlagi ocene.
Orodja OiRA vsebujejo različna poročila, ki prikazujejo opravljeno oceno tveganja in ukrepe, o katerih je bilo odločeno.